Sveti Janez Krstnik, cerkvica (rotunda) ob izlivu Bistrice v Dravo, pritegne pozornost mimoidočega s svojo okroglo ladjo in lepo skodlasto streho z nadstrešnim stolpičem. Na svoji poti po Koroški in Štajerski naj bi jo leta 1052 posvetil papež Leon IX. Zgradba v današnji obliki ni nastala hkrati. (to so oni poslalli)
Sveti Janez Krstnik, cerkvica (rotunda) ob izlivu Bistrice v Dravo, pritegne pozornost s svojo značilno okroglo ladjo, skodlasto streho in nadstrešnim stolpičem. Po izročilu naj bi jo na poti skozi Koroško in Štajersko leta 1052 posvetil papež Leon IX. Stavba v današnji podobi ni nastala hkrati, saj se je skozi stoletja postopoma razvijala, kar so pokazala tudi sanacijska in prezentacijska dela po letu 1983. Ob tem so odstranili prezidave iz 19. stoletja, zaradi razpok pa stavbo utrdili z jekleno vezjo ter rekonstruirali nekdanji obhod s skodlasto streho.
V notranjost vodi prvotni romanski portal, tlorisni razvoj cerkve pa razkrivajo ostanki prvotne apside in poznejši zgodnjegotski prezbiterij. Posebno vrednost dajejo stavbi ohranjeni romanski in gotski arhitekturni elementi, stenske poslikave v prezbiteriju, kasetirani leseni stropi ter bogata oltarna oprema. Med pomembnejšimi umetnostnimi deli so oltarni nastavek s kipi svetnikov, baročni oljni sliki ter zunanja stenska podoba obeh Janezov – Krstnika in Evangelista. Relief orla na zunanji fasadi pa kot rimska ostalina priča, da stoji cerkev na prostoru z več kot tisočletno kulturno zgodovino. (moja bolj bogata verzija)
